Longe mi pensis, ĉu mi havas av ne ke komenco ke tia temo. Mi decidis sede ke komenco — nu tio estas. Dume mi ne havas ke pensoj ke mi skribos hiloke. Sed ihomo havas ke demandoj, nu demandas, mi penos ke respondo ke ikozo.
Nu mi davras. Ivorto tem fonemologo. Mi unis ke fonemoj [v] kaj [w] → [w]: per litero v signat fonemo [w] (sam en latinlingvo). Timode egalo kun una j restarit. Jes, tie estekas ikvantaj radikoj, diversasaj une per [v ~ w], tia problemo solvat tem omnia radiko aparte.
Mi davras tem antavtaga ivorto tem fonemologo. Krom uno ke sonoj [v], [w], mi kaje unis [x] kaj [h] → [h/x], kavz tie estas fakte une un paro de radikoj, kie tioj kontravstaras: ĥoro kaj horo. Tifone tie estas neia neceso al tisona diverso.
Ivorto tem skribo. Tute mi uzas ke kutima skribsistemo: kun ĉapeloj av digrafoj kun h (kaj preponas ke duta), sed tie estas kaje reglita sistemo, kie afrikatoj signat per apartaj literoj c kaj ʒ, kaj siblosonoj signat per konata ĉeha hoketo, dekie: č, ǯ, š, ž.
Hitempe mi davras tem morfologo. Tre poke. Kolektadaj nomoj format per almeto -o al formo de pluralo: arbojo, domojo, homojo ktp. Analoge elkluzaj lokutoroj format: mijo, vijo. Vi poste videkos, ke tia vortfara modo uzot kaje multdume.
Hiloke kaje mi volas ke diro ikozo tem vortformado tute: multo de afiksoj tree pokis, ke tie estdavris po una afikso al omnia semantiko, pretere nula afikso kaje age uzat.
Mi reestas hiloke. Sekva momento en morfologo — verba forma sistemo, kia konstrat lav analoga tipo tem almeto ke parlopartaj afiksoj al konjugaj formoj:
konjuga formo | | noma formo |
kantas | → | kantasa |
kantat | ← | kantata |
Esto far aparta integra pasivformo tre facilas ke uzo ke tiformoj en textoj.
Mi davras poikvante tem morfologo. Ivorto tem uzo ke nomoj rol prepozicoj: tio estas larĝe disvasta modo de esprimo. Modelo tie estas tikvala: omnia nomo en oblikva kazo + kazo tem noma direkto (te. de vol al) → nomo sen gramatika formulo. Tia traformo iras tra grado de adverbo + de/al, te.: en oriento de → oriente de → orient ktp. Pliaj exemploj de tia uzo videblas en hiaj textoj.
Mi reestekas hiloke. Interesa problemo estis tem formado ke rekta objekto neest sintetika formulo. Oni proponis ke diversaj variantoj tem tio, pliparte — per uzo ke prepozicoj. Sede analitika formulo ke rekta objekto jam estas en lingvo, kaj tio uzat cel esprimo ke vasta rekta objekto form almeta propozico. Kimode vi povas ke vido, timodo tem esprimo permesas ke neinvento ke ia nova vorto kaj neuzo ke estasaj prepozicoj, kiaj egale aspektas kiel ikvante strangaj rol formulo ke rekta objekto (kia idee devas ke esto kiel neest prepozicoj).
:o
Mi ne komprenas kiel deĉifri la tekstojn
Цитата: Солохин от ноября 4, 2013, 22:19
:o
Mi ne komprenas kiel deĉifri la tekstojn
Kikavze vi necesas ghuste ke «dechifro» ke tiaj textoj? Nu vi bonvolas ke diro tem tio pli detale: chu vi ke ivortoj nekomprenas? :)
Unue, mi ne komprenas, kion signifas "ke" (kiu estas ja plej ofta vorto, ŝajne)
Цитата: Солохин от ноября 5, 2013, 11:41
Unue, mi ne komprenas, kion signifas "ke" (kiu estas ja plej ofta vorto, ŝajne)
Hm. Chu vi ne scias ke tia vorto? :what: Palaman, nu vi ne fantazas plie, kompar tio necesas: «ke» signifas ke samo, ke kutime. :yes:
:O
Kutime ĝi kunigas du frazojn, sed ĉe vi tute ne ĉiam.
Цитата: Солохин от ноября 5, 2013, 14:02
:O
Kutime ĝi kunigas du frazojn, sed ĉe vi tute ne ĉiam.
Ke kio signifas «ke»? — Alchemeto ke komplementa propozico. Kondich tio povas ke alchemeto ke propozico, kikavze tivorto nepovas ke alchemeto ke simpla rekta komplemento? Mi jam tem tio skribis: oni nenecesas ke invento ke ia nova vorto — tuto necesa jam estas en lingvo:
mi vidas ke vi kaj mi vidas ke lego → mi vidas ke vi legas. :yes:
Pardonu, mi ne komprenas :(
Mi ne povas kompreni vian klarigon, ĉar mi vidas ĉe vi multon da nekompreneblaj "ke".
Цитироватьmi vidas ke vi kaj mi vidas ke lego → mi vidas ke vi legas
eĉ tion mi ne komprenas :'(
Цитата: Солохин от ноября 5, 2013, 15:33
Pardonu, mi ne komprenas :(
Mi ne povas kompreni vian klarigon, ĉar mi vidas ĉe vi multon da nekompreneblaj "ke".
Цитироватьmi vidas ke vi kaj mi vidas ke lego → mi vidas ke vi legas
eĉ tion mi ne komprenas :'(
Uf. :what:
Nu mij komencas ek demnadoj: chu vi komprenas ke tia propozico
mi vidas ke vi legas?
Цитироватьmi vidas ke vi legas?
Jes, la frazo estas klara.
Цитата: Wolliger Mensch от ноября 5, 2013, 15:38
chu vi komprenas ke tia propozico mi vidas ke vi legas?
"Mi vidas vin" → "Mi vidas ke vi"?
Bonege!
Цитата: Тайльнемер от ноября 6, 2013, 05:54
Цитата: Wolliger Mensch от ноября 5, 2013, 15:38
chu vi komprenas ke tia propozico mi vidas ke vi legas?
"Mi vidas vin" → "Mi vidas ke vi"?
Bonege!
Bravulo. :yes:
Kikavze vi uzas ke afiksoj i-, hi-, ti-, ki, sed omnia estas aparta vorto?
Kikavze texto sed afikso?
Kikavze vi skribis omnimesaghe ke vi davras?
Цитата: Тайльнемер от ноября 6, 2013, 07:27
Kikavze vi uzas ke afiksoj i-, hi-, ti-, ki, sed omnia estas aparta vorto?
Tio estas simple kunmetaj vortoj, samaj kun omnialiaj kunmetaj vortoj tip
flughaveno,
postkarto ktp.
Цитата: Тайльнемер от ноября 6, 2013, 07:27
Kikavze texto sed afikso?
Kavz mistajpo. Plus inflo far Esperanto.
Цитата: Тайльнемер от ноября 6, 2013, 07:27
Kikavze vi skribis omnimesaghe ke vi davras?
Cel ia prefaco. :)
Cetere, ̣ƕial* vi uzas "nu" por imperativo?
*̣ƕial 'kial' - vorto el germanida Esperanto.
Цитата: Vertaler от февраля 9, 2014, 10:40
Cetere, ̣ƕial* vi uzas "nu" por imperativo?
*̣ƕial 'kial' - vorto el germanida Esperanto.
Vorto
nu ja signifas ke instigo, do tio tute povas ke uzato cel esprimo ke imperativo:
nu vi faras ktp.